Intervju z škofom Aristidom Havličkom Tilijem (1.del, se nadaljuje)
Slišal sem da poučujete Tantro, bral sem o vas v knjigi Lidije Aste. Vem, da že 22 let predavate o ezoteriki in da se ukvarjate z mrežnim marketingom. Kaj od tega je res, oziroma kdo pravzaprav ste?
Od tega so resnične sledeče stvari. Že 22 let poučujem ezoteriko v okviru dejavnosti Duhovne družine, ki je skupnost Nove dobe, krščanskega značaja. Res je, da je Lidija Asta pisala o meni in res je, da že od 1992 poučujem Tantro na delavnicah. Poučeval sem dolgo časa na Madžarskem, Hrvaškem in tudi v Sloveniji. Sedaj le redko tu in tam pripravim kakšno tantrično delavnico in še to le takrat, ko me prijatelji pripravijo do tega. Sam o sebi mislim, da sem predvsem večni iskalec Resnice in študent ezoterike. V stiku sem z živim duhovnim učiteljem, ki nadzoruje moje duhovno delo, mi svetuje in me vodi po Poti svetosti. Hkrati pa sem tudi sam neke vrste svetovalec in učitelj nekaterim prijateljem iz moje duhovne soseske. Kajti: kdor prejme, ta mora dati. In v dajanju pozabiti nase.
Kdaj ste se srečali s poganstvom?
S poganstvom sem se srečal na škofovskih potovanjih po Britanskem otočju in bil navdušen. Moj prijatelj škof Alistair Bates, ki deluje v Edinburghu je istočasno druid in šaman. Vpeljal me je v skrivnosti druidizma ter me posvetil v barda (druidski sistem pozna tri stopnje – bardi, ovati in druidi). K poganstvu me je navdihnil obisk Glastonburya (legendarnega Avalona) in posedanje v najstarejši ezoterični knjigarni Europe – Atlantis Bookshop v Londonu. S prijatelji iz Duhovne družine smo se pogovarjali o poganstvu in rodila se je ideja o časopisu PanPogan, o poganskih srečanjih in poganskem taboru. Moram pa povedati, da sem že leta 1975 postal pogan, le da tega nisem vedel. Takrat sem namreč postal član teozofskega društva v SFRJ. Helena Petrovna Blavatsky pa v svojih polemikah s francoskim škofom trdi, da so vsi teozofi pogani.
Kakšne pa so (če so) povezave med krščanstvom in poganstvom?
Predvsem bi rad poudaril, da sem liberalen (svobodomiselen) kristjan gnostičnega ezoteričnega značaja. To pomeni, da gojim pri sebi (kar ni lahko) svobodomiselnost glede krščanskega nauka in veroizpovedi. V tem se naša verska skupnost razlikuje od ostalih krščanskih skupnosti. Istočasno pa je moj krščanski pristop gnostičen in ezoteričen/teozofski. Gnozo razumem kot direktno spoznanje božanske svetosti znotraj mojega srca. Ezoteričen pristop pa temelji na jasnovidnih raziskavah krščanskih obredov in posledično drugačno razumevanje naših zakramentov. Primerjalni študij krščanstva in poganstva da vedeti, da mnoga učenja, doktrine in običaji prihajajo neposredno iz poganstva v krščanstvo. Lahko bi rekel, da je moj svetovni nazor pogansko krščanstvo, kar se samo po sebi sliši »contradictio in terminis« , vendar mi pomeni nazaj k koreninam in naprej »to boldly go where no one has gone before«.
Kaj pomenijo za krščanskega gnostika poganske korenine?
Kot gnostika me poleg spoznanja o božanskem zanima tudi fizični svet, mati Zemlja in kraljestva, katerim kraljuje bog Pan. To je težko dojeti. Ampak na vzhodu je to tantrični pogled na svet. Tantra je prepletanje dveh skrajnosti. Skrajnosti duha in skrajnosti materije; sveta zavesti (gnoze) in sveta materije (PanPogana); ali Šive in Šakti. Če se ozremo nazaj v preteklost bomo odkrili, da se od nastanka krščanstva naprej vse religije sveta ukvarjajo z odmikom od posvetnega. To nas je pripeljalo v današnjo ekološko, finančno in etično krizo. Medtem pa so vse stare tradicije – kot npr. šamanizem, indijanske kulture, tantra, kabala, keltska učenja – učile človeka pravega odnosa do matere narave. Ljudje so nekdaj živeli v skladu z duhom in naravo. Duh in narava neprestano plešeta skupaj. V meni kristjan pleše s poganom in to je to, kar mislim, ko rečem, da sem poganski kristjan.
Vozite dober avto, pravite da niste vegetarijanec, kadite pipo in cigare, občasno popijete tudi pivo – duhovnjaki se najbrž z vašim ravnanjem ne bi strinjali?
Mnogi duhovnjaki se ne bi strinjali z mojim načinom življenja. Osebno mislim, da te navade niso ovira za duhovno potovanje. Nekatere znane duhovne legende so kadile, jedle meso, se vozile z Rolls Roycei – pa so kljub temu opravljali svoje poslanstvo. Ne gre za to, kaj imaš, ampak kakšen je tvoj odnos do tega, kar imaš ali nimaš.
Ali vi in vaši duhovniki živite v celibatu?
Naša verska skupnost in naš kanon se ne vtikata v zasebno življenje škofov, duhovnikov ali vernikov. Vsak sam zase odloča, kako in s kom bo živel. Dopuščamo tudi istospolno usmeritev škofov, duhovnikov in vernikov. Sem pa mnenja, da naj bodo medčloveški odnosi iskreni, poglobljeni in zgrajeni na temeljih duhovne etike.
Kaj je za vas duhovna etika?
Izjem ni, ker je vsak od nas izjema. In vse izjeme so enakovredne. Oziroma je vsako človeško bitje nekaj posebnega. Nosi svoje posebno sporočilo in predstavlja kamenček v mozaiku, ki ga imenujemo človeštvo. Pojem duhovnost je potrebno razumeti na nov način, ker dandanes pod tem izrazom razumemo mnoge stvari. Meni osebno duhovnost pomeni spoznavanje samega sebe na celosten način. Hkrati iz tega porajajoči odnosi do drugih, do svojega dela in do sveta, v katerem živimo. Tu sledim Jezusovemu sporočilu: Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe. In ljubi boga z vsem svojim srcem. Trudim se ne ločevati duhovno od posvetnega, temveč prepoznavati svetost življenja.
Kakšno je vaše stališče do drugih krščanskih verskih skupnosti?
Podobno kot do budizma, islama, judaizma, hinduizma itd: predvsem tolerantno in spoštljivo. Smatram, da so zakramenti pravoslavne, rimokatoliške in anglikanske cerkve enakovredni našim zakramentom. Vsi prihajajo po apostolski liniji istega izvora. Res pa obstajajo razlike med teologijami. Le kam pa bi prišli, če bi vsi enako mislili?
Verjamete v reinkarnacijo?
Verjamem. Vendar verjeti v to ni pogoj za duhovno potovanje. To je ravno tako, kot bi me vprašali ali verjamem v včerajšnji dan.
Vaša verska skupnost izvaja t.i. krožno mašo, ki naj bi bila podobna obredom templarjev?
Templjarskemu obredu je podobna samo po načinu sedenja, kjer sedimo v krogu okoli oltarja. Krožna maša spada med naše t.i. eksperimentalne obrede. Drugače vršimo tudi tradicionalne obrede, ki so zelo podobni obredom ostalih krščanskih cerkva. Veliko bolj kot »oblika«, se mi zdi pomemben pristop. Tako duhovniki kot škofi nismo izjeme, ampak zadnji med enakimi. Prav tako kot v protestantski in anglikanski cerkvi, imajo tudi pri nas ženske pravico biti posvečene v duhovnice in škofice.
Vidite poganstvo kot New age?
Ne. Pa čeprav v New age-u najdemo mnoga učenja in tehnike, ki prihajajo iz poganstva. Poganstvo je zelo, zelo staro... New age pa je novi fenomen. Predvsem me pri New ageu moti to, da se mnoge tehnike in učenja usmerjajo predvsem v profitno smer in postajajo tako del naše potrošniške družbe. Mnogi duhovnjaki gledajo na svojo duhovnost kot biznis in le redki so, ki prepoznajo svojo duhovno poslanstvo in ga širijo srčno in dobronamerno.
Do kakšne mere pa ste sodelavci pri PanPoganu ujeti v matrico potrošništva?
Vsi sodelavci pri projektu PanPogan sodelujemo na prostovoljni bazi. Dobiček od prodaje revije namenjamo prebujanju poganstva pri nas. Poskušamo izstopiti iz potrošniške mrzlice, kolikor se le da.
Kako gledate na to, da se je po 18-ih letih zrušil še drugi pol povojne ureditve, t.i. liberalni kapitalizem?
Mislim, da gre za krizo vrednot. Energetski svet okoli nas se spreminja. Spreminjajo se tudi miselni vzorci človeštva in posameznikov. To je tako, kot da bi človeka iz tropskih krajev postavili na Antarktiko in ga pustili preživeti. Če bi vztrajal v svojih miselnih vzorcih oblačenja in prehranjevanja bi umrl. Naši miselni vzorci niso v skladu z energetskimi spremembami narave. Vstopamo v nov čas in nov prostor. Imenujemo ga Vodnarjeva doba. Naše miselne vzorce moramo prilagoditi kvalitetam – vrednotam Vodnarjeve dobe. Glavna vrednosta te dobe je zaupanje. Nezaupanje in nepravilno razumevanje zaupanja je povzročilo krizo, v kateri se nahajamo. Hvala Bogu, da vem, da človeštvo raste le skozi krizo, tako kot se meč kali le v ognju.
Pravite, da moramo v teh temačnih časih predvsem ljudje, ki živimo duhovnost širiti sporočilo upanja. Kakšno je vaše sporočilo upanja?
Eden od Zakonov, o katerih uči ezoterika, je zakon polarnosti. Rad ga poenostavim: kolikor teme toliko luči. Več kot je teme, več je luči. Vsak problem ima svojo rešitev in potrebno jo je iskati. In ponavadi je rešitev skrita v problemu samem. Ljudje pa smo take narave, da bi se problemom najraje izognili, jih obšli, pozabili nanje. A problemi nas bodo ponovno pričakali za vogalom, le da bodo tokrat še večji. Pot na goro razsvetljenja vodi skozi probleme in ne mimo njih.
Še nekaj bi rad izpostavil, ko ste me vprašali glede upanja. Morda bi bilo bolje govoriti o vrednosti, ki sama po sebi vključuje stanje zavesti. To je TUKAJ IN SEDAJ. Upanje je usmerjeno v bodočnost in nosi samo po sebi nasprotje, ki je največja ovira na poti duhovnosti. To je strah. Upanje in strah sta dve plati medalje, ki sta si med seboj nasprotni. Menim, da je bolje govoriti o kvaliteti zaupanja tukaj in sedaj. Zaupati življenju mi osebno pomeni ljubiti življenje kot tako in videti svetost povsod okoli sebe. Z roko v roki pa z zaupanjem hodi hvaležnost. Kdor zaupa, ta je tudi hvaležen. In hvaležnost je istočasno moč odpuščanja oz. sprejemanja.
Pravite da so skupine duhovnjakov sol zemlje. Kako gledate na stanje duha na današnji duhovni sceni v Sloveniji? Obstaja sodelovanje, je že prisoten duh sinteze?
Namesto sinteze bi raje uporabil besedo sinergija. Sinergija pomeni sodelovanje, kjer vsi pridobivajo in skupaj zmagajo. To je možno le takrat, ko imajo vsi deli skupine isto vizijo. Nisem prepričan ali imajo vse duhovne skupine v Sloveniji isto vizijo in v tem je največji problem. Iz tega razloga je sinergijski način delovanja nemogoč. Vsak se bori zase in za svoje učenje. Mnoge skupine se celo izključujejo, čeprav se deklarirajo za duhovne. Ker vstopamo v Vodnarjevo dobo sinteze, bomo morali ta miselni vzorec spremeniti, če bomo želeli kaj doseči.
Enako velja za politično življenje. V krizni situaciji se vsi skupaj usedejo in ustvarijo partnerstva. Žal v Sloveniji duhovne skupine še niso dosegle te točke.
Preromali ste ves svet. Odpirali vrata s Solaro, bili pri visokih posvečencih Peruja in Indije, zdraviteljih in skupnostih na zahodu, obiskali skrivne bratovščine širom Evrope. Kakšna spoznanja ste prinesli nazaj v Slovenijo?
Moje upanje se je spremenilo v zaupanje. Na koncu se bomo vsi smejali.
