Intervju s škofom Aristidom Havličkom Tilijem

Intervju z škofom Aristidom Havličkom Tilijem (1.del, se nadaljuje)

Slišal sem da poučujete Tantro, bral sem o vas v knjigi Lidije Aste. Vem, da že 22 let predavate o ezoteriki in da se ukvarjate z mrežnim marketingom. Kaj od tega je res, oziroma kdo pravzaprav ste?

Od tega so resnične sledeče stvari. Že 22 let poučujem  ezoteriko v okviru dejavnosti Duhovne družine, ki je skupnost Nove dobe, krščanskega značaja. Res je, da je Lidija Asta pisala o meni in res je, da že od 1992 poučujem Tantro na delavnicah. Poučeval sem dolgo časa na  Madžarskem, Hrvaškem in tudi v Sloveniji. Sedaj le redko tu in tam pripravim kakšno tantrično delavnico in še to le takrat, ko me prijatelji pripravijo do tega. Sam o sebi mislim, da sem predvsem večni iskalec Resnice in študent ezoterike. V stiku sem z živim duhovnim učiteljem, ki nadzoruje moje duhovno delo, mi svetuje in me vodi po Poti svetosti. Hkrati pa sem tudi sam neke vrste svetovalec in učitelj nekaterim prijateljem iz moje duhovne soseske. Kajti: kdor prejme, ta mora dati. In v dajanju pozabiti nase.

Kdaj ste se srečali s poganstvom?

S poganstvom sem se srečal na škofovskih potovanjih po Britanskem otočju in bil navdušen. Moj prijatelj škof Alistair Bates, ki deluje v Edinburghu je istočasno druid in šaman. Vpeljal me je v skrivnosti druidizma ter me posvetil v barda (druidski sistem pozna tri stopnje – bardi, ovati in druidi). K poganstvu me je navdihnil obisk Glastonburya (legendarnega Avalona) in posedanje v najstarejši ezoterični knjigarni Europe – Atlantis Bookshop v Londonu. S prijatelji iz Duhovne družine smo se pogovarjali o poganstvu in rodila se je ideja o časopisu PanPogan, o poganskih srečanjih in poganskem taboru. Moram pa povedati, da sem že leta 1975 postal pogan, le da tega nisem vedel. Takrat sem namreč postal član teozofskega društva v SFRJ. Helena Petrovna Blavatsky pa v svojih polemikah s francoskim škofom trdi, da so vsi teozofi pogani.

Kakšne pa so (če so) povezave med krščanstvom in poganstvom?

Predvsem bi rad poudaril, da sem liberalen (svobodomiselen) kristjan gnostičnega ezoteričnega značaja. To pomeni, da gojim pri sebi (kar ni lahko) svobodomiselnost glede krščanskega nauka in veroizpovedi. V tem se naša verska skupnost razlikuje od ostalih krščanskih skupnosti. Istočasno pa je moj krščanski pristop gnostičen in ezoteričen/teozofski. Gnozo razumem kot direktno spoznanje božanske svetosti znotraj mojega srca. Ezoteričen pristop pa temelji na jasnovidnih raziskavah krščanskih obredov in posledično drugačno razumevanje naših zakramentov. Primerjalni študij krščanstva in poganstva da vedeti, da mnoga učenja, doktrine in običaji prihajajo neposredno iz poganstva v krščanstvo. Lahko bi rekel, da je moj svetovni nazor pogansko krščanstvo, kar se samo po sebi sliši »contradictio in terminis« , vendar mi pomeni nazaj k koreninam in naprej »to boldly go where no one has gone before«.

Kaj pomenijo za krščanskega gnostika poganske korenine?

Kot gnostika me poleg spoznanja o božanskem zanima tudi fizični svet, mati Zemlja in kraljestva, katerim kraljuje bog Pan. To je težko dojeti. Ampak na vzhodu je to tantrični pogled na svet. Tantra je prepletanje dveh skrajnosti. Skrajnosti duha in skrajnosti materije; sveta zavesti (gnoze) in sveta materije (PanPogana); ali Šive in Šakti. Če se ozremo nazaj v preteklost bomo odkrili, da se od nastanka krščanstva naprej vse religije sveta ukvarjajo z odmikom od posvetnega. To nas je pripeljalo v današnjo ekološko, finančno in etično krizo. Medtem pa so vse stare tradicije – kot npr. šamanizem, indijanske kulture, tantra, kabala, keltska učenja – učile človeka pravega odnosa do matere narave. Ljudje so nekdaj živeli v skladu z duhom in naravo. Duh in narava neprestano plešeta skupaj. V meni kristjan pleše s poganom in to je to, kar mislim, ko rečem, da sem poganski kristjan.

Vozite dober avto, pravite da niste vegetarijanec, kadite pipo in cigare, občasno popijete tudi pivo – duhovnjaki se najbrž z vašim ravnanjem ne bi strinjali?

Mnogi duhovnjaki se ne bi strinjali z mojim načinom življenja. Osebno mislim, da te navade niso ovira za duhovno potovanje. Nekatere znane duhovne legende so kadile, jedle meso, se vozile z Rolls Roycei – pa so kljub temu opravljali svoje poslanstvo. Ne gre za to, kaj imaš, ampak kakšen je tvoj odnos do tega, kar imaš ali nimaš.

Ali vi in vaši duhovniki živite v celibatu?

Naša verska skupnost in naš kanon se ne vtikata v zasebno življenje škofov, duhovnikov ali vernikov. Vsak sam zase odloča, kako in s kom bo živel. Dopuščamo tudi istospolno usmeritev škofov, duhovnikov in vernikov. Sem pa mnenja, da naj bodo medčloveški odnosi iskreni, poglobljeni in zgrajeni na temeljih duhovne etike.

Kaj je za vas duhovna etika?

Izjem ni, ker je vsak od nas izjema. In vse izjeme so enakovredne. Oziroma je vsako človeško bitje nekaj posebnega. Nosi svoje posebno sporočilo in predstavlja kamenček v mozaiku, ki ga imenujemo človeštvo. Pojem duhovnost je potrebno razumeti na nov način, ker dandanes pod tem izrazom razumemo mnoge stvari. Meni osebno duhovnost pomeni spoznavanje samega sebe na celosten način. Hkrati iz tega porajajoči odnosi do drugih, do svojega dela in do sveta, v katerem živimo. Tu sledim Jezusovemu sporočilu: Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe. In ljubi boga z vsem svojim srcem. Trudim se ne ločevati duhovno od posvetnega, temveč prepoznavati svetost življenja.

Kakšno je vaše stališče do drugih krščanskih verskih skupnosti?

Podobno kot do budizma, islama, judaizma, hinduizma itd: predvsem tolerantno in spoštljivo. Smatram, da so zakramenti pravoslavne, rimokatoliške in anglikanske cerkve enakovredni našim zakramentom. Vsi prihajajo po apostolski liniji istega izvora. Res pa obstajajo razlike med teologijami. Le kam pa bi prišli, če bi vsi enako mislili?

Verjamete v reinkarnacijo?

Verjamem. Vendar verjeti v to ni pogoj za duhovno potovanje. To je ravno tako, kot bi me vprašali ali verjamem v včerajšnji dan.

Vaša verska skupnost izvaja t.i. krožno mašo, ki naj bi bila podobna obredom templarjev?

Templjarskemu obredu je podobna samo po načinu sedenja, kjer sedimo v krogu okoli oltarja. Krožna maša spada med naše t.i. eksperimentalne obrede. Drugače vršimo tudi tradicionalne obrede, ki so zelo podobni obredom ostalih krščanskih cerkva. Veliko bolj kot »oblika«, se mi zdi pomemben pristop. Tako duhovniki kot škofi nismo izjeme, ampak zadnji med enakimi. Prav tako kot v protestantski in anglikanski cerkvi, imajo tudi pri nas ženske pravico biti posvečene v duhovnice in škofice.

Vidite poganstvo kot New age?

Ne. Pa čeprav v New age-u najdemo mnoga učenja in tehnike, ki prihajajo iz poganstva. Poganstvo je zelo, zelo staro... New age pa je novi fenomen. Predvsem me pri New ageu moti to, da se mnoge tehnike in učenja usmerjajo predvsem v profitno smer in postajajo tako del naše potrošniške družbe. Mnogi duhovnjaki gledajo na svojo duhovnost kot biznis in le redki so, ki prepoznajo svojo duhovno poslanstvo in ga širijo srčno in dobronamerno.

Do kakšne mere pa ste sodelavci pri PanPoganu ujeti v matrico potrošništva?

Vsi sodelavci pri projektu PanPogan sodelujemo na prostovoljni bazi. Dobiček od prodaje revije namenjamo prebujanju poganstva pri nas. Poskušamo izstopiti iz potrošniške mrzlice, kolikor se le da.

Kako gledate na to, da se je po 18-ih letih zrušil še drugi pol povojne ureditve, t.i. liberalni kapitalizem?

Mislim, da gre za krizo vrednot. Energetski svet okoli nas se spreminja. Spreminjajo se tudi miselni vzorci človeštva in posameznikov. To je tako, kot da bi človeka iz tropskih krajev postavili na Antarktiko in ga pustili preživeti. Če bi vztrajal v svojih miselnih vzorcih oblačenja in prehranjevanja bi umrl. Naši miselni vzorci niso v skladu z energetskimi spremembami narave. Vstopamo v nov čas in nov prostor. Imenujemo ga Vodnarjeva doba. Naše miselne vzorce moramo prilagoditi kvalitetam – vrednotam Vodnarjeve dobe. Glavna vrednosta te dobe je zaupanje. Nezaupanje in nepravilno razumevanje zaupanja je povzročilo krizo, v kateri se nahajamo. Hvala Bogu, da vem, da človeštvo raste le skozi krizo, tako kot se meč kali le v ognju.

Pravite, da moramo v teh temačnih časih predvsem ljudje, ki živimo duhovnost širiti sporočilo upanja. Kakšno je vaše sporočilo upanja?

Eden od Zakonov, o katerih uči ezoterika, je zakon polarnosti. Rad ga poenostavim: kolikor teme toliko luči. Več kot je teme, več je luči. Vsak problem ima svojo rešitev in potrebno jo je iskati. In ponavadi je rešitev skrita v problemu samem. Ljudje pa smo take narave, da bi se problemom najraje izognili, jih obšli, pozabili nanje. A problemi nas bodo ponovno pričakali za vogalom, le da bodo tokrat še večji. Pot na goro razsvetljenja vodi skozi probleme in ne mimo njih.

Še nekaj bi rad izpostavil, ko ste me vprašali glede upanja. Morda bi bilo bolje govoriti o vrednosti, ki sama po sebi vključuje stanje zavesti. To je TUKAJ IN SEDAJ. Upanje je usmerjeno v bodočnost in nosi samo po sebi nasprotje, ki je največja ovira na poti duhovnosti. To je strah. Upanje in strah sta dve plati medalje, ki sta si med seboj nasprotni. Menim, da je bolje govoriti o kvaliteti zaupanja tukaj in sedaj. Zaupati življenju mi osebno pomeni ljubiti življenje kot tako in videti svetost povsod okoli sebe. Z roko v roki pa z zaupanjem hodi hvaležnost. Kdor zaupa, ta je tudi hvaležen. In hvaležnost je istočasno moč odpuščanja oz. sprejemanja.

Pravite da so skupine duhovnjakov sol zemlje. Kako gledate na stanje duha na današnji duhovni sceni v Sloveniji? Obstaja sodelovanje, je že prisoten duh sinteze?

Namesto sinteze bi raje uporabil besedo sinergija. Sinergija pomeni sodelovanje, kjer vsi pridobivajo in skupaj zmagajo. To je možno le takrat, ko imajo vsi deli skupine isto vizijo. Nisem prepričan ali imajo vse duhovne skupine v Sloveniji isto vizijo in v tem je največji problem. Iz tega razloga je sinergijski način delovanja nemogoč. Vsak se bori zase in za svoje učenje. Mnoge skupine se celo izključujejo, čeprav se deklarirajo za duhovne. Ker vstopamo v Vodnarjevo dobo sinteze, bomo morali ta miselni vzorec spremeniti, če bomo želeli kaj doseči.

Enako velja za politično življenje. V krizni situaciji se vsi skupaj usedejo in ustvarijo partnerstva. Žal v Sloveniji duhovne skupine še niso dosegle te točke.

Preromali ste ves svet. Odpirali vrata s Solaro, bili pri visokih posvečencih Peruja in Indije, zdraviteljih in skupnostih na zahodu, obiskali skrivne bratovščine širom Evrope. Kakšna spoznanja ste prinesli nazaj v Slovenijo?

Moje upanje se je spremenilo v zaupanje. Na koncu se bomo vsi smejali.

Božič

Dobro jutro prijatelji.

Tokrat vam posredujem ob tem čudovitem prazniku nove luči nekaj vrstic našega duhovnika očeta Frančka, ki me je s tem malo odrešil pisarskega dela na tem blogu. Res je tudi, da ne želim objavljati na blogu le svoje misli in besede. Dosti nas je ki smo na notranjih nivojih združeni v duhovnem žarišču, ki ga v ezoteričnih knjigah imenujejo ašram sinteze. Rad bi vam, če mi bodo dovolili, prenesel tudi misli mojih mnogih bratov in sestra, ki pripadajo ašramu sinteze.

Božič – rojstvo Kristusa v srcu

Pred leti je bil velik hit film Kristusova zadnja skušnjava. Vsakemu resnemu ezoteriku takoj postane očitno da je grški pisatelj knjige po kateri je film nastal, vedel veliko več kot ve vsakdanji kristjan. Razumel je Pot in pasti Čuvarja praga. Razumel je delovanje Bratstva senc in iluzornost astralnega nivoja. Razumel je da je visok iniciat avtomatično čudodelnik, mag. To je tisto kar je bil Kristus – magid, učitelj. Prizor, ki ga bom opisal je sicer bolj primeren za Veliko noč, pa kljub temu – daje nam misliti kdo je bil Kristus in s kakšnimi ovirami se je srečeval.

Najbolj mi je pri srcu konec filma. Ta mi zbuja upanje. Kristus je podlegel skušnjavi Teme in živel na astralnem nivoju svoje sanje – družinsko življenje. Vendar je bil le človek in tudi to življenje se je iztekalo. Na smrtni postelji pa ga obiščejo »Božji sli«, njegovi učenci. Prvi ki vstopi je spoštljiv. Potem pa vstopi Kristusov ljubljeni učenec, tisti, ki ga je imel tako rad, da ga je ubogal in izdal ker mu je tako naročil. Juda je brez dlake na jeziku. Svojega učitelja nadere: »Kaj počneš med temi ženskami in otroci? Tisto kar je dobro za človeka ni dobro za boga. Ubogal sem te in izdal sem te. Tvoje mesto je na križu!!!«. Kristus pa mu odgovori: »Bog je poslal angela. Rekel mi je, da mi ni treba umreti za boga.« Juda se obrne k angelu in reče: »Proč, satan!«. Satanova maska na astralnem nivoju se razblini in prikaže se satan, skuševalec. Kristus je v zadnjih izdihljajih. Z nadčloveško močjo se dvigne iz smrtne postelje in odide v goreči (transformacija) svet. Kriči bogu: »Vrni me na križ. Naj umrem kot mesija.«. Nikoli ni prepozno za prošnjo Očetu. Adonai ga usliši in vrne na križ. Kristus izpolni svojo Dharmo.

Kristus je imel na Poti ovire. Ovire pa najdemo tudi v krščanstvu in organiziranih oblikah religije – cerkvah. Danes je krščanska cerkev nekaj kar poleg vseh drugih delov družbe ne more mimo transparentnosti. Vse postaja javno in nič ni moč več skriti. V majhnih krščanskih cerkvah, kateri pripadam tudi sam (Svobodno katoliška cerkev) pa je kljub temu da SMO povsem drugačni kristjani, težko dopovedati povprečnemu človeku, da se sicer označujemo z isto besedo »kristjan«, a da je naše verovanje precej drugačno od teologij velikih cerkva. Ker nimamo dogem, posvečamo v duhovnice tudi ženske in ker nekdo pri nas postane duhovnik predvsem na osnovi njenega ali njegovega spoznanja boga ne ustrezamo splošni predstavi o tem kdo je kristjan. Ker ne priznavamo nobenega posrednika med bogom in človekom ampak smatramo, da je bog v srcu vsakega človeka se vidimo kot svobodne. Sebe vidimo predvsem kot ezoterične kristjane – kristjane, ki razumejo kaj se dogaja med mašo in zavestno sodelujejo z inteligencami luči, ki tvorijo nevidni del »teama«, ki opravi mašo. Nismo ovce. Vsak mora razmišljati s svojo glavo in razviti svojo lastno individualnost.  Ne iščemo novih vernikov, še več – raje  jih odganjamo. Tako krščanstvo je naporno, ljudje pa nimajo radi napornih reči.

Moja draga sestra XX mi je že pred leti govorila o svojih spominih na Izrael. Kako se je drla: »Juda ubila te bom!« ko so križali Kristusa. Spomni se življenja, ko je bila ena izmed mnogih Kristusovih bhakt. Ko je prišla v Francijo, so jo na letališču pričakali neznan moški in dve ženski. Rekli so ji, da vedo za njeno zanimanje za izvorni Ješuin nauk  in da so prišli zato da jo povabijo v Magdalenski red. Razložili so ji, da so neposredni nasledniki z nepretrgano linijo (tako, kot je linija apostolskega nasledstva) posvetitev, ki prav tako izvirajo od Ješue Ben Pandirja, vendar preko Marije Magdalene, rabijeve najljubše učenke. Posvetili so jo v Magdalensko svečenico. Doma je ustanovila red, ki je povsem brez izobraževanja za duhovnice, iniciacijo dobijo le tiste, ki so duhovno dovolj napredovale. Red brez teologije. Čisti mistiki.

No pri nas ni ravno tako. Smo bolj okultisti, ki vso potrebno teologijo spravimo v dva Učiteljeva stavka: »Ljubi boga bolj kot karkoli drugega. Ljubi bližnjega kot samega sebe.«

Ob tem prazniku zimskega obrata, ko še vedno odmeva klic Velikega Hierofanta Luksorske misterične šole: »Rojeno je novo sonce!« vam torej želim obilje Luči, kot se je to zaželelo na ta praznik v starodavnem Egiptu in obilje brezpogojne ljubezni v kar je staro Budino učenje dopolnil avatar Bodisatva Maitreya, ki je deloval v Palestini skozi svojega učenca Ješuo.

Franček

Dobro jutro, prijatelji.

Pravijo, da toliko kot je teme, toliko je tudi luči. Vedno sta v ravnotežju. Te dni sem se ponovno soočil z teorijami zarote. Vse bolj in bolj se na netu pojavljajo takšne in drugačne teorije zarot. Mnogi med nami jih z veseljem in občutkom reševanja sveta prenašamo naprej z dobrim izgovorom: »Resnica te bo osvobodila.« Ta stavek  prihaja iz svetega pisma. In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila." Janez 8:32 Katera resnica je tista, ki človeka resnično osvobodi? Moje spoznanje je šokantno. Resnica je da smo že svobodni. Da smo božanskost sama. »Božje kraljestvo je v vas« (Lk 17,21) Tista božanskost, katero nič in nihče ne more ogroziti. Ko se zavemo oziroma spomnimo te svoje božanskosti, strah pred takimi in drugačnimi zarotami izgine, izpuhti. To sporočilo je tisto, ki osvobaja. Ko uporabljamo stavke, reke – moramo vedeti od kod so, kdo jih je izgovoril in kaj je s tem želel povedati. Zdi se mi da je edina zarota pri teorijah zarot širjenje vibracije strahu. Strah hromi in jača vlogo žrtve sveta. Po drugi strani pa najdemo na netu ogromno dobrih novic, besed upanja in sporočil upanja in pozitivnih vizij. Govorimo o t.i. novi paradigmi, novem videnju življenja. Tu podajam nekaj svojih ezoteričnih pogledov in omenjam samo nekatere meni drage spletne strani, kjer se pojavlja na tak in drug način nova paradigma sveta. O tem od kod prihaja in kako jo odkriti in zaživeti v samemu sebi, pa bomo spregovorili drugič.

Nova paradigma

Dejstvo je, da danes ni več  potrebno govoriti o prihajajoči apokalipsi, oziroma o razpadanju načina življenja kot ga poznamo v svetu. Od leta 1987 naprej smo tisti, ki se ukvarjamo z duhovnostjo in gledamo na življenje celostno, tihe priče velikim spremembam v svetu. Te spremembe skupaj, poimenujem apokalispsa. Pri tem pa ne gledam na ta dogodek z negativnega stališča. Besedo apokalipsa razumem v njenem dobesednem prevodu – raz-odetje. Gre za razodevanje novih vzorcev življenja, novih medsebojnih odnosov, ki jih pogojujejo sledeči dejavniki:

a)      Vse močnejše pojavljanje petega kraljestva prirode v svetu, kraljestva brezpogojne zavesti in brezpogojne ljubezni oziroma kot ga ezoterika poimenuje – kraljestva duš.

b)      Prisotnost novih kozmičnih energij, ki jih prinaša vstop v Dobo vodnarja.

c)       Vse močnejše vzpostavljanje trikotne povezave med človeštvom, duhovno hierarhijo in tistim središčem, kjer je znan načrt planetarnega logosa, v ezoteriki poimenovanega Šambala.

Ti trije dejavniki sovpadajo z najmočnejšim dejavnikom poimenovanem v ezoteriki iniciacija planetarnega logosa. Ko se novo rojeva, se staro lomi. Staro in novo ne moreta bivati hkrati na istem prostoru. Očitno je, da se sprememba dogaja vse bolj in bolj pospešeno. To dogajanje zahteva od nas popolnoma nov pogled, oz. dojemanje življenja in vseh medsebojnih odnosov, tako horizontalnih kot vertikalnih. Horizontalni odnosi so odnos do sebe kot nižjega jaza, do drugih, do dela in do narave.  Vertikalni odnosi pa so odnos do višjega jaza, odnos do duhovno prebujenih in višje razvitih ljudi in odnos do angelskega kraljestva ter odnos do boga, kakorkoli ga že razumemo.

Nova paradigma še ni povsem znana. Se šele poraja skozi različne eksperimente in projekte v svetu na vseh področjih človeškega življenja. Na horizontalnem nivoju je ena izmed zanimivosti porajanje polimernih družin.  Ravno tako se pojavlja nova vertikalna paradigma v odnosu do duhovne hierarhije na eni strani in do Šambale drugi strani. Pri tem gre za to, da človeštvo samo prepoznava Božanski načrt in se predstava o posredniku med Bogom in človekom, ki izvira še iz Atlantide počasi razblinja. Mojstri delujejo v vlogi srca planeta, tistega ki daje podporo in svetuje kako in kaj, pri manifestaciji tega načrta. Oni absolutno spoštujejo svobodno voljo vsakega človeka.   Pri tem jim dajemo nazaj njihovo pravo vlogo. Mnogi duhovni »učitelji« in skupine so iz Mojstrov naredili bogove. Sem mnenja da to ni nikoli bila in nikoli ne bo njihova vloga. O tem govori tretja kitica velike invokacije. V tej kitici je rečeno, da naj namen vodi majhne volje ljudi. Namen ki ga poznajo in mu služijo Mojstri modrosti, in ne namen ki ga poznajo in posredujejo Mojstri modrosti. To pomeni da ko se prebuja peto kraljestvo narave in človek odkriva to kar v resnici je, svojo pravo človeškost, svojo dušo – skozi ta vidik samega sebe prepoznava namen in načrt planetarnega logosa. Tako se rojeva nova paradigma. O tej novi paradigmi govorijo tako ezoteriki kot politiki, znanstveniki, itd. Tako je v teh dneh v Dnevniku  slovenski  premier povedal tole:

»Med ljudmi se je zelo izostrila potreba po resnici in pravici, kar je deloma odraz gospodarske in socialne krize ter hkrati "nekega časa, v katerem očitno prihaja do neke spremenjene paradigme v svetu", je premier opisal moralno stanje v naši družbi.«

Ena izmed prvih ezoterikov, ki je govorila o »novi paradigmi je bila Baileyeva. Alice Bailey je objavila podroben opis desetih semenskih skupin, ki bodo postavile temelje nove civilizacije. O tako imenovani  »novi spremenjeni paradigmi«, ki jo danes zaznava Pahor je Alice Bailey govorila že pred 7o leti. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je bil ustanovljen IPS v podporo ljudem, ki si prizadevajo za to, »novo«  paradigmo. IPS je na nek način naslednja generacija učencev Alice Bailey.

Za tiste resnejše študente okultizma pa dostop do knjig Alice Bailey on- line.

O tej novi paradigmi so prvi govorili ezoteriki. Eden izmed ezoterikov ki ima podobna stališča mojim o »prebujanju« in o tem kaj se dogaja na našem planetu je William Meader. Poglejte si njegovo predavanje v treh delih ki je polno optizma za prihodnost človeštva.

U.P.A.N.J.E.

Link na sporočilo upanja od... LIGHTWORKER

ZAKAJ SMO V KRIZI?

1. STARA CIVILIZACIJA


Stara civilizacija je polna zelo abstraktnih idealov na vseh področjih človeškega življenja. Zgrajena je okoli energije, ki jo opisujejo pojmi kot so predanost in na drugi strani fanatičnost, ter fundamentalizmi vseh vrst: od verskih in ekonomskih do znanstvenih. Za fundamentalizme je značilno, da se ljudje oklepajo svojih starih hipotez in nočejo slišati za nove paradigme. Ljudje pod vplivom starega so predani trenutnim znanstvenim ideologijam, emotivnim temeljem trenutne ekonomije in religijskim sistemom verjetja.

Ker se energija izza stare civilizacije (od leta 1675) umika novi energiji prihaja do tega, da določeni načini mišljenja, ki so delovali v preteklost, sedaj niso več uporabni. Tako se mišljenje o socialni podpori umika mišljenju o univerzalnem državljanskem dohodku. Potrošniško mišljenje izrabljanja narave skozi uničevanje, se umika konceptu C2C (cradle to cradle). Mišljenje o velikih monetarnih sistemih se umika "mikroposojilom" in LETS (Local exchange trade system). Moč v ZN se bo počasi premaknila iz varnostnega sveta (predano slediti najmočnejšemu)  na generalno skupščino (skupinski red upoštevanja vseh članov).

Na koncu stare civilizacije pride do še zadnjega sunka, ko odhajajoča energija na vsak način hoče ohraniti staro. To se danes dogaja skozi željo, da bi vsilili svoje prepričanje drugim, na vseh področjih življenja. To je tudi globji vzrok izza trenutne ojačitve fundamentalizmov današnjega časa.

2. NOVA CIVILIZACIJA

Na vrhu kaotične bitke med energijo stare civilizacije in nove civilizacije, sedaj prihaja do kolektivnega prebujanja človeštva skozi nekaj, kar se imenuje vrata prehoda. Mnogim se  že spreminja način, skozi katerega se zavedajo sveta.

Če povemo bolj preprosto. Imate hišo iz lego kock (stara civilizacija). Sedaj hocete novo hišo. Podrete staro hišo in zgradite novo hišo. Tako zamirajo in se rojevajo civilizacije. Z našo staro civilizacijo in našo novo civilizacijo ni nič drugače. Niti z eno niti z drugo tudi ni nič narobe.

Nekoč so bili zametki nove civilizacije prisotni med kristjani, ki so se skrivali v Rimskih katakombah (in so jim Rimljani pravili pogani, ker so prišli iz podeželja). Danes ideje nove civilizacije najbolj jasno vidimo v  Findhornu ( http://www.findhorn.org/ ), Aurovillu ( http://en.wikipedia.org/wiki/Auroville ) in drugod v GEN mreži (http://gen.ecovillage.org/ ).

Izza nove civilizacije v kateri se sedaj že nahajamo je energija fuzije, stapljanja in koordinacije mnogega v eno. Nova civilizacija je vse bolj prisotna zadnjih 35 let. Nova civilizacija je tukaj in je neizbežna. To je konec abstraktnih idealov preteklega časa. Smo v času manifestacije najvišjih principov tukaj in zdaj v tem svetu. Ljudje pod vplivom te energije vidijo vse življenje na tem planetu kot sveto in izraz tega so mnoga ekološka in neopoganska gibanja.

Smo v veliki spremembi smeri - človeštvo masovno opušča materializem in išče pot samospoznanja. Že se zidajo temelji civilizacije, ki temelji na prostovoljnem delu - nesebičnemu delu za druge. Transpersonalno in materialno se zlivata v eno, zato je energija, ki sedaj vse bolj stopa na Zemljo na nek način čutna in povezana s seksom. Ta nota čutnosti te nove energije je nekaj kar ljudi vleče v magijo, ritual in v okultna gibanja. Marsikdo hitro postaja Kralj svojega življenja - resnični mag. Sposoben je manifestirati. Rad ima red in vse kar dela, dela 100% saj ve da narava ne mara polovičarstva.

To je energija, ki je zelo prizemljena in ima naravo pristopa "po težji poti" skozi transformacijo.

Energija nove civilizacije je energija, ki odpira možnost iniciacije v masovnih razsežnostih. To je energija, ki zahteva človeške pravice za vse, svobodo za vse in okolje v katerem se lahko ljudje razvijejo v to kar bi radi bili. Posledično ta energija prinaša vsem ljudem razumevanje o namenu njihovega obstoja. To je energija prelepe urejenosti, ki se kaže skozi polepšanje vsakdana.

Japonska je dežela, ki jo preveva energija nove civilizacije. Tu vidimo kaj je red, kako vsak človek ve kakšna je njegova vloga, pa tudi negativne karakteristike družbe izza katere je energija nove civilizacije. Nova civilizacija ne pomeni konec problemov človeštva.

Nova civilizacija je civilizacija skupinske, teamske zavesti. Družino - osnovno celico družbe, bo skozi prihodnja stoletja zamenjala nova osnovna celica družbe - skupina ljudi, ki živi v skupinski zavesti in se zaveda celote.

Kot je pred leti napovedal Willis Harman  ( http://www.context.org/ICLIB/IC41/Harman.htm ) je sedaj prišlo do tega, da vse več ljudi vidi, da stari sistemi (politični, ekonomski, organizirana religija) razpadajo in so skorumpirani. Ljudje jih zato ne cenijo več in jih ne priznavajo ne za legitimne in ne za reprezentativne. Ljudje počasi (grassroot) začenjajo kreirati nove sisteme orientirane k dobremu za vse (za celoto). Primer tega je  društvo, ki se je začelo kot skupina na Facebooku, ki je zaobšla star sistem Urada za varstvo  potrošnikov  in dosegla povračilo preplačane električne energije. ( http://www.preplacanaelektrika.si/ ) Eden izmed pomembnejših futurologov omenja prihodnost kot nekaj kar bo delovalo znotraj logike Facebooka. ( http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042404371 ) Preteklost je linearno birokratsko razmišljanje, prihodnost je mrežno razmišljanje, recimo znotraj koncepta Facebooka in mreženja nevladnega sektorja.

Tu je Nova civilizacija modrosti, kot ji pravi sociolog Paul Ray. ( https://www.wisdomuniversity.org/emerging-culture.htm )Mnogi ljudje, ki čutijo to novo energijo se lotevajo projektov skozi katere se počasi gradi Nova civilizacija. Staro se temu upira, ampak zaman. Vsak dan je energija izza nove civilizacije močnejša, zato je le vprašanje časa kdaj se bo staro umaknilo novemu.




3. ZAKAJ SMO V KRIZI: EZOTERIČNI POGLED

Nekateri ezoteriki pravijo, da se vse bolj povišuje vibracija našega planeta zato se viša tudi vibracija naših teles, katerih materija je del tega planeta (Obstaja samo ena materija, ki pa vibrira na različnih frekvencah. Zato ezoterika govori o fizičnem, astralnem, budičnem itd nivoju.). Viša se vibracija našega fizičnega telesa. Hkrati se zvišuje vibracija naše emotivne energije in energije misli. Ne zvišuje pa se vibracija starih načinov mišljenja (tako osebnih kot kolektivnih), ki so skristalizirane oblike emotivno-miselne energije. Ker ostajajo na stari nizki vibraciji, prihajajo na dan iz podzavesti, da bi prišlo do čiščenja oziroma do transformacije energije. Če ne moremo sprejeti starih načinov mišljenja na miselni ravni, se načini mišljenja manifestirajo skozi situacije v fizičnem svetu in moramo se z njimi soočiti v fizični realnosti, ker jih privlečemo po zakonu privlačnosti.

Prehod iz stare civilizacije, skozi prebujanje v novo civilizacijo je zelo kompleksen proces, ki ponuja obilo izzivov in priložnosti. Iščimo jih, prepoznajmo jih in pomagajmo drug drugemu pri prebujanju.


Tili Havliček & Franček Dobovišek

Dobro jutro.

Tu bom objavljal različne zapise. Od pogledov na duhovnost, dogajanja v svetu do mojega vsakdanjega dela...